Naša zgodba
O nas
Iz zgodovine
“Tako lepe tople sončne nedelje, kot je bila včerajšnja, že lep čas nismo imeli. Nebo je bilo kristalno čisto od jutra do večera, sonce je žgalo, da je bilo veselje. In kdo bi v taki vročini zdržal doma? Ven, v naravo, v senco pohorskih smrek ali k Dravi, je hitelo staro in mlado. Še posebno živahno je bilo na Brestrniškem jezeru. Vsi čolni, jadrnice pa tudi vsak kotiček ob njem je bil zaseden. Vsak po svoje je prebil popoldne. Nekateri pa so ob Brestrniškem jezeru preživeli celodnevni vikend.”
(6. avgust 1961, Večerovo podstrešje)
Doživljajski sprehodi prekrasnega ambienta v Limbuškem nabrežju se pričnejo okoli leta 1956, ko so delavci in drugi občani uživali svoj prosti čas v lepem okolju Čolnarne TVT ter s čolni na Dravi. V gospodarski krizi okrog leta 2008 je takrat še zadnja izmed štirih čolnarn na desnem bregu Drave zaprla svoja vrata.
Sedanjost in Prihodnost
Ponovni razcvet tega prostora se je zgodil, ko ga je odkupil vitalni in zvedavi ustvarjalec Borut Rojs, ki ne počiva na lovorikah.
Družina Rojs je z lastnimi rokami in petnajstimi stroji, z uporabo lokalnih in ekoloških materialov osmislila ta raj. Nastal je Drava center, z ureditvijo nadvodne terase in pokrite terase nad vodno gladino, obširnega gostinskega zunanjega prostora ob južni obali Drave, z mnogimi možnostmi rekreacije otrok ter odraslih ob in na Dravi ter z dobro gostinsko ponudbo.
Odmerek njihove energije je pomemben. Med mehkimi griči, v objemu reke Drave je nastalo mikro okolje s svojimi zgodbami, ljudmi in tradicijo, ki ponuja globok ocean navdihov.
Njihova filozofija, ki prežema vsak kotiček v ustvarjalnem okolju Mariborskega jezera, daje prednost lokalnemu pred globalnim, naravnemu pred umetnim in izvirnemu pred kopiranjem.
Od vsega začetka so iskali in tudi našli nekaj našega, prepoznavnega, tudi malo navihanega in čarobnega. Dejavnosti, ki se sprehajajo po različnih ravneh, so: bar in plaža, otroški park, rekreacijski park, otroški rojstni dnevi, pikniki in izposoja plovil.
Ustvarjalna pot družine Rojs še vedno diha s polnimi pljuči in prinaša izjemno humanističen in optimističen pogled na svet.
V tej oazi se v vsakogar naseli občutek, da sta dimenziji človek in narava dobro ubrani in zavidljivo uglašeni.